Predstavitev oblikovalca

Oskar Andrej Kogoj

Je svetovno priznan industrijski oblikovalec, akademik in predvsem umetnik, ki se je rodil 23. novembra 1942 v Mirnu pri Gorici.

Oskar Andrej Kogoj

Obiskoval je srednjo šolo za oblikovanje – smer industrijsko oblikovanje v Ljubljani, kjer so ga poučevali Bogomila in Marjan Pogačnik, Miloš Požar in še nekateri Plečnikovi učenci. Študij je nadaljeval na Scuola Ai Carmini v Benetkah in na njenem Istituto Statale d´Arte – Corso superiore di Disegno Industriale (profesorji G. Mazzariol, M. De Luigi, M. Bellini, P. Torsello, G. Palatini, I. Zannier) leta 1966 diplomiral iz industrijskega oblikovanja.
Med vsem tem časom je v letih 1957–1959 obiskoval tudi slikarsko šolo »Nikolaj Pirnat« v Novi Gorici, ki jo je vodil akademski slikar Rafael Nemec. 
V letih 1961/62 je na Mirenskem gradu na pročelju cerkve izdelal znani mozaik Žalostne Matere Božje po risbi slikarja Toneta Kralja, ki še danes krasi vhodni del cerkve.

Po zaključenem študiju je do leta 1969 delal kot asistent na Instituto Statale d´Arte – Corso superiore di Disegno Industriale v Benetkah in bil poleg tega še svetovalec podjetja Baby Mark iz Milana. Od 1969. do 1971. je delal na oddelku za raziskovanje in oblikovanje pohištvenega podjetja Meblo iz Nove Gorice. Med leti 1972 in 1975 je kot docent vodil Oddelek za industrijsko oblikovanje na Universita Internazionale di Venezia e Firenze.

Študijsko je obiskal Francijo, Nemčijo, Dansko, Švedsko, Finsko, Rusijo, Veliko Britanijo, ZDA, Mehiko, Grčijo, Ciper, Izrael, Egipt, Tunizijo, Indijo, Tajsko in Japonsko.

Od leta 1971 ima status svobodnega oblikovalca in prav tega leta prejel nagrado Prešernovega sklada.

Je član mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost ADI, DOS, ICSID, BEDA in ICOGRADA. Leta 1991 je bil soustanovitelj Slovenske dvanajstije pri Svetem Fortunatu Slovenije in še danes je njen član, od leta 1996 pa je tudi član Circollo Artistico Veneziano s številko 821. Na Univerzi v Novi Gorici kot redni profesor predava podiplomskim študentom od leta 2004. V letu 2006 pa se je vpisal v ugledno druščino Brezčasnih slovenskih oblikovalcev.

Na skupinskih razstavah sodeluje od leta 1963, od leta 1970 pa razstavlja tudi samostojno.
Njegova dela hrani preko 100 muzejev in stalnih zbirk po vsem svetu. Razstavljal je na več kot 350 razstavah doma in v tujini ter od leta 1969 do danes prejel preko 50 različnih mednarodnih nagrad in priznanj za svoje izjemno delo.

Ptiček hvaležnostiIkona slovenskega oblikovanja zna s svojim dotikom in karizmo ustvarjati nepozabne oblike. Te se zapisujejo ne le v zgodovino designa doma in po svetu, temveč predvsem v duše ljudi, ki imajo stik z njegovimi stvaritvami. Predmetom zna vdihniti brezčasnost.

Lahko bi ga imenovali kreator podob, saj na svoj način ustvarja tudi slovensko modo v smislu načina bivanja ter stilov, ki jih sproti ustvarja z dovzetnostjo tako za okolico kot zmožnostjo sobivanja.
Je tisti, ki s svojo tenkočutnostjo za vpetost človeške duše v zakonitosti narave pretaka ideje med transcendentnim in materialnim.
Ob vsem naštetem pa ne smemo pozabiti, da je močno zavezan slovenstvu in hkrati odprt svetu. Je velik raziskovalec pozabljenih znanj starih civilizacij, častilec narave, iskalec resnice. Njegova duhovnost se močno odraža v njegovem delu.

Sam pravi: »Nikoli ne začnem projekta kot duhovni novinec. Vedno je za vsako nalogo dolgo miselno delo. Tudi po nekaj mesecev ali celo let trajajo duhovne raziskave in dogovarjanja, ki so predpriprava, da se lotim naloge. Šele nato se začenjajo zbirati elementi za konstrukcijo. Oblikovanje je zadnje, kot obleka na telo.

LipicanecVedno sem iskal in še vedno iščem, odkrivam, se istovetim in izumljam, ne da bi se trgal iz sveta, v katerem živim. Nekaj odgovorov sem našel v starodavnosti, veri in verah, filozofiji in stvarnosti, vsega pa še vedno ne. Ko iščem, ustvarjam – ustvarjam, ker iščem. 
Iskanje popolne oblike ali popolnosti je dolg proces človekovega razvoja. Lahko je meditacija in iskanje lastne notranjosti, torej naše notranje božanske vsebine. Že Aristotel in Platon sta rekla: ''Človek je merilo vsega! Človek je stvarstvo in stvarstvo je človek!'' Človekovo pravo spoznanje je v prepoznavanju samega sebe in v sebi je stvarnik sam!
Oblika je energija, oblika je narava, narava je božje stvarstvo. Umetnost in oblikovanje sta izraz človekovega duševnega razpoloženja in temu ustreznega navdiha, ki mu ustvarjalec želi vedno dati zunanjo obliko, da bi zapustil pričevanje o njem še naslednjim rodovom. Obenem je umetnost tudi odraz kulture in življenja določenega naroda ali civilizacije, ki nam naznanja prav tako v vidni obliki svoja notranja doživetja in duhovni svet. Samo iz čistega srca lahko izhajajo duhovni izraz z umetniškimi in tehniškimi resnicami, prava umetnost in pravo oblikovanje.«

Tako opisuje svoje delo. Umetnik, ki se ukvarja z oblikovanjem najrazličnejših izdelkov iz naravnih materialov, v katere vključuje spoznanja, ki so plod proučevanja tisočletnih kultur, in sicer od egiptovske do azteške civilizacije, od etruščanske do judovske kulture, Venetov, Epidaurusa in Ved.

Zaključimo, da je mnogim učitelj in hkrati še vedno učenec svojih učiteljev. Najbližji mu je vsekakor Bhagavan Sri Sathia Sai Baba iz Indije. 
V spoznavanju sebe pa ostaja nenehni iskalec, raziskovalec ter kritični opazovalec in poslušalec.

Živi in dela v Mirnu, v svojem rojstnem kraju.


STUDIO – USTVARJALNO SREDIŠČE KOGOJA

Ustvarjalno središčeOskar Kogoj ustvarja v svojem studiu, ki je urejen tako, da kar sili k ustvarjalnemu snovanju. Sam ga imenuje USTVARJALNO SREDIŠČE.

Kot oblikovalec meni, da je življenje ena sama raziskava, zatorej mu je raziskovalno delo najpomembnejše. In če ne bi imel možnosti raziskovanja in eksperimentiranja, pravi, da ne bi bilo nikdar nobenega rezultata.
Zatorej dela v okolju, ki je energetsko bogato in obenem energetsko čisto. 
Z enim samim pogledom bi bilo v studiu težko zajeti vse detajle, vso ponavljajočo se lepoto, ki jo zna oblikovalec opaziti in izluščiti iz vsega, kar ga obdaja. To so lahko kamnita tla, lesena miza ali oblika, ki jo iz narave vnese v svoje snovanje.
V njegovem ustvarjalnem okolišu ga obdaja reka Vipava, ki je del delovnega dvorišča in del njegovega življenja, saj ga spremlja že od otroštva naprej. 

V njegovem studiu, stanovanju in na njegovem dvorišču je veliko majhnih detajlov, ki so velikega pomena. Vsak detajl ima zgodovino, zanimivo in težko opisljivo skrivnost dolgoletnega raziskovanja, ustvarjanja, kreiranja in hrepenenja po dobrem, lepem, poštenem, čistem, energetsko bogatem, …


OSKAR KOGOJ IN METAFIZIKA NARAVE

Kaj skriva v sebi oblikovanje Oskarja Kogoja? Kako mu uspeva, da njegove umetnine lahko občudujemo znova in znova, medtem ko v naši zahodni družbi zmagujejo potrošništvo in poraba, obsedenost z menjavo in uničevanjem vsega, na kar je legel droben prah pravkar minulega časa? 

Zdi se, da nas predmeti Oskarja Kogoja uspejo osvoboditi ujetosti v ustaljene navade in modo; obljubljajo, da nas bodo spremljali skozi življenje, pomirjajo nas, saj nam dajejo čutiti, da nas bodo preživeli in prenesli zanamcem nekaj tistega, kar smo imeli, občudovali in ljubili.

Metafizika narave

To je navadno usoda vseh umetniških del, zatorej nismo daleč od resnice, če rečemo, da ima oblikovalec iz Mirna neverjetno sposobnost vdihniti umetniško noto vsakdanjim stvarem. Kogojeve stvaritve želijo biti občudovane, sočasno pa nam prigovarjajo, naj se jih dotikamo, jih ljubkujemo in koristno uporabljamo. Stoli, na primer, so v vsej svoji lepoti tudi ergonomsko izjemno udobni. Čaše so energetske, bogato, rustikalno obrušene, da nam podaljšujejo užitek ob počasnem srkanju in umirjenem pogovoru. In celo voda, ki priteka iz vodovodnih pip naših onesnaženih vele-mest, se zdi, da postane prerojena in ponovno čista v Kogojevih umetninah iz stekla.

Kogojevo oblikovanje, tako imenovani nature design, pa ne le oživlja oblike iz narave, ampak predvsem išče način, kako ustvariti oblike, ki jim bo uspelo, da bomo spet znali prepoznati in ceniti življenjsko energijo narave (energy design).
Kogoj se ne ustavlja pri opazovanju in občudovanju narave, ampak želi razumeti njene skrivnosti. Zato raziskuje pozabljena znanja, ponovno odkriva in uporablja nauke starih antičnih in tradicionalnih kultur (oblike črpa iz arheologije in etnologije), kajti verjame, da so imele pretekle kulture intenziven, pristen in zagotovo nepokvarjen odnos do narave. 

Prvobitne energije? Skrite naravne sile? Je morda Oskar Kogoj ezoteričen avtor? Rekel bi, da ne. Raje recimo, da je oblikovalec iz Mirna na svoj način skrivnosten. Zanj je narava udejanjanje nadnaravnega, skrivnost stvarstva. Njegovo oblikovanje izvira iz bioloških, poltenih, čutnih oblik, za katere se zdi, da se za njimi vedno skriva simbol ženske kot življenja, prvobitna boginja, neolitska Venera, mogočna mati, mati narava. Bog in narava sta eno in isto! 

Roberto Roda, Ferrara